Dokaj bogata je v Kostelu tudi kulturna dediščina. Izstopa grad Kostel, ki ga zadnja leta postopoma obnavljajo. Pred njim je TŠD postavilo gavge z informacijsko tablo, na katere so v preteklosti obešali obsojence.

Mlin Grbac pod slapom Nežica je edini mlin v tem predelu, ki ga bodo lastniki lahko v prihodnosti obnovili v originalnem izgledu.

Malo pred slapom je tik ob glavni cesti TŠD postavilo skalo, imitacijo nekdanje skale, na kateri so Turki sekali vratove ukradenim kokošim in jih ob njem pekli. Domačini so jo poimenovali Kurja glavica. Na skali je izklesana kokoš, ob njej pa informacijska tabla.

Nekaj značilnih, visokopritličnih, vrhhlevnih hiš je tudi še ohranjenih. Spodnji del, pritličje je bilo običajno zidano iz kamna (pogosto iz lehnjaka) in je bilo namenjeno hlevu in (ali) kleti. Vrhnji, leseni del je bil stanovanjski. Najdemo jih še v Banja Loki, Ajblju, Grivcu, Jakšičih in še kje. V Pirčah je še dobro ohranjena znamenita hiša, »avžlak« imenovana, v kateri je bila nekdaj mitnica. Nad vhodnimi vrati je v kamnitem portalu še dobro vidna letnica 1680. Tudi nekaj kovačij (Slavski Laz, Bilpa) ter mlinov in žag (Slavski Laz, Dolnji Potok, Malence) je še dobro ohranjenih. V Lazah se še upira zobu čada sušilnica sadja, v Podnu kašča, v Ajblju dvojni kozolec itd.

V Kostelu je tudi nekaj zanimivih cerkva. Sedanja župna cerkev Marijinega vnebovzetja pri Fari se ponaša z bogato zgodovino. Najprej je bila podružnica ribniške prafare. Njeno dokaj bogato opremo tvorijo mehanske, več kot 100 let stare orgle, bandere, kipi, votivne slike itd. Posebnost je cerkev sv. Treh kraljev v grajskem kompleksu. Zelo stara je kadilnica, v levem stranskem oltarju je zanimiv napis na okvirju slike sv. Rafaela. Med kapelami naj omenimo tiste pri naselju Žaga. Zvon v Srebotniku je obešen na dva stebra.

Posebej velja opozoriti na kostelsko narodno nošo, ki jo je podrobneje raziskala in opisala dr. Marija Makarovič. Ženska noša je bila krojena dvodelno z belim spodnjim krilom in zgornjim platnenim krilom na kas. Moško nošo so sestavljale dolge, široko krojene lanene hlače; srajca je imela širok ovratnik in so jo nosili povrhu hlač.

V obrti je bilo najbolj razširjeno mlinarstvo; orodja in stavbe so še ohranjene. Dokaj znano je bilo tudi krojaštvo in čevljarstvo. Kovaštvo in kolarstvo so razvili le za domače potrebe – popravila orodij, podkovanje konj in podobno. Mizarji in tesarji pa so svoje izdelke prodajali tudi drugam, predvsem v Gorski Kotar in na Hrvaško Primorje. Ženske so se ukvarjale s pletarstvom, znana je košara, koš, cekar, cajna.

(več: Kostelski biseri)