Najboljša cesta v Kostel vodi iz ljubljanske strani skozi Ribnico in Kočevje do mejnega prehoda Petrina in naprej do Delnic. Malo slabša, predvsem ožja z več ovinki je cesta iz Bele krajine, ki vodi iz Črnomlja preko Starega trga in naprej ob Kolpi v Kostel. Iz Novega mesta je sorazmerno dobra cesta preko Soteske in Dvora do Kočevja in naprej v Kostel in Osilnico.

Kostel je hribovita pokrajina z malo ravnin. Leži na jugu naše države ob levem bregu reke Kolpe, ki razmejuje Slovenijo od Hrvaške. Njena površina je 5.667 ha. Največ, nekaj nad 3.000 ha, je gozdov. Njiv in sadovnjakov je malo, več je travnikov in pašnikov.

Prevladuje slabo rodoviten kraški svet. Vode v legah ob Kolpi je dovolj, višje ležeči predeli pa jo imajo premalo. Manjše ravnine ob Kolpi ležijo na nadmorski višini nekaj nad 200 m. Višje ležeča naselja so na nadmorski višini nekaj nad 500 m. Hribi pa se vzpenjajo okoli 900 m. Največje relativne višinske razlike so manjše od 700 m. Iz nekaterih vrhov so lepi razgledi predvsem na Gorski Kotar.

Še vedno prevladujejo majhne parcele. Njive sedanji prebivalci opuščajo. Preraščajo jih travniki in grmovje. Več skrbi zadnja leta namenjajo sadovnjakom in vrtninam.

Pokrajina Kostel, območje, ki ga obsega Turistično-športno društvo Kostel in od 1999 tudi samostojna občina ima le nekaj več kot 600 prebivalcev. Pred dobrimi sto leti pa je na tem območju živelo še približno 3.000 ljudi. Stanovali so v 54 vaseh in 16 zaselkih. Danes jih je nekaj med njimi že povsem zapuščenih, v več naseljih pa živi le po nekaj domačinov. Gostota naseljenosti je približno 13 ljudi na kvadratni kilometer. Precej ljudi je starejših od 60 let. V občini jih je zaposlenih le nekaj, drugi se vozijo na delo v občino Kočevje.
Vseh domačij je nekaj nad 250. Občasno je naseljenih nekaj manj kot 200 vikendov, ki so si jih v starih hišah uredili ali na novo zgradili predvsem izseljeni domačini. Tako je življenje ob sobotah in nedeljah, predvsem od pomladi do jeseni, veliko bolj živahno.

V preteklosti so prevladovale vrhhlevne (vrhkletne) pritlične hiše. Spodnji del (hlev ali klet) je bil zidan, zgornji, stanovanjski del pa lesen. Danes je večina naseljenih hiš obnovljenih, zidanih. Prevladuje opečna kritina. Posodobljeni so stanovanjski prostori, modernizirane so kuhinje, mnogi imajo centralno kurjavo. Nekaj vikendov pa je modernih in se ne vključujejo v kostelsko arhitekturo.

(več: Vodnik, Dregda)