Polhi

Kostelci so polhe (puhe) radi lovili, saj jih je bilo zaradi obilice sadovnjakov in gozdov veliko. Gospodinje so jih bile vesele, saj so bili prijetna sprememba enolične prehrane. Njihovo meso je izvrstno, s pravilno pripravo so prava poslastica. Glede na ulov in število jedcev so se odločili, kako jih bodo pripravili. Znani so vsaj 4 načini priprave:

1. Polhov golaž

Beseda golaž je verjetno prišla z Dunaja, je pa madžarska jed (Kostelci ji rečejo gulaš). Z njim lahko nasitimo največ ljudi. Potrebujemo vsaj 5 polhov za osebo. Pripravijo ga kot golaž iz srne. Pomembno je, da odrežejo glavice pri očeh tako, da možgani, ki zelo izboljšajo okus in kakovost golaža, ostanejo.

2. Ocvrti polhi

Pripravijo jih kot ocvrte žabje krake. Uporabijo le mlade polhe in to le ledvični del in bedrca. Vse drugo zavržejo.

3. Pečeni polhi

Uporabijo samo debele stare polhe. Odstranijo glave in polhe nato razrežejo na polovice ali četrtine in jih spečejo. Nekateri pečejo tudi cele, drugi trdijo, da celih ne pečejo.

4. Polhi po oglarsko

Očiščene in nasoljene polhe nataknejo na raženj in ob ognju pečejo vsakega posebej bodisi nad žerjavico, še bolje nad žarečim ogljem (na žaru). Nad ogljem, ki so ga imeli dovolj, so jih pekli oglarji, ko so čuvali svoje kope.

Polhi so bilo na jedilniku le redko, v času sezone. Glede na način priprave, so jih tudi servirali različno: s kruhom, krompirjem, tudi z žganci. Pri vseh načinih priprave se je prilegal kozarec dobre kapljice. Dobrodošla je (bila) tudi solata.

Tako ali drugače pripravljeni polhi so tudi danes cenjena redkost.

(več: Kostelske drobtine)