Kostel je lepa pokrajina, pravi biser v slovenskem prostoru. Čistemu okolju in zraku se pridružujejo mnoge naravne zanimivosti, vredne ogleda in občudovanja.

Morda bi na prvo mesto postavili slap Nežica, ki mimoidoče navdušuje prav ob glavni cesti, ki vodi iz Kočevja proti mejnemu prehodu Petrine. Slap je nastal na Prifarskem potoku. Od njega potok hiti do vasi Fara, kjer se umiri in potem izliva v Kolpo. Potok skoraj v celotnem toku izloča lehnjak, ki so ga nekdaj uporabljali za zidavo hiš. Mah in lehnjak sta značilna tudi za slap Nežica, ki se imenuje po legendi o nesrečni Nežici. Pri slapu ob cesti je TŠD Kostel postavilo informacijsko tablo ob cesti na parkirišču pa si lahko obiskovalci pogledajo anegdoto o Kamnu in kurji glavici.

Druga naravna lepotica je težje dostopna, saj je nastala na 874 m visoki Kuželjski steni. To je znamenito Kuželjsko okno, velika, približno 7 m visoka odprtina v steni, ki jo je oblikovala narava. Z mostu nad oknom je lep razgled po dolini Kolpe in na vrhove Gorskega Kotarja. Mimo te naravne znamenitosti je speljan Kostelska planinska pot.

Po Kuželjski steni so prebivalci v preteklosti po sencah določali približni čas, saj je bila ob 9. uri stena še v senci, ob 12 pa v celoti obsijana. Pod Kuželjskim oknom sta še dve naravni znamenitosti, v obliki zvonika izoblikovana večja kamna - osamelca, kot Veliki in Mali turn imenovana.
Sicer pa je na pobočju stene rastišče nekaterih redkih in ogroženih rastlin. med njimi je najbolj znan skalni glavinec. Gozd, raste pretežno bukev, črni gaber in hrast, je izločen kot gozdni rezervat. Ostenje je gnezdišče v Sloveniji zelo redkega in ogroženega sokola selca in planinskega orla. Ob vznožju pa so pogosto tudi brlogi medvedov.

Na severozahodnem pobočju gradu Kostel je gozdni rezervat Krajc – Bukovje, ki obsega skoraj 16 ha. To je najnižje ležeče rastišče jelke jelke na permskih peščenjakoh v Sloveniji in eno najnižjih rastišč te vrste drevja v Evropi sploh. V gozdu, kjer nastaja pragozd, prevladuje jelka (50%) s primesjo bukve (36%) ter smreke in drugega drevja. Jelka, dr. Max Wraber jo je poimenoval črna hojka doseže starost do 500 let.

Med naravne zanimivosti sodi tudi tipična kraška planota Stružnica, planota z vrhovi do 900 m nadmorske višine. Za mnoge je privlačna tudi Hribska stena z urejenim in opremljenim plezališčem, primernim predvsem za vadbo začetnikov.

Nekaj kraških jam je prav privlačnih, čeprav še niso urejene. Naj navedemo le Jelovičko, Mihovo, Kobilno in Lukovo jamo. Vse so označene in lahko dostopne, razen Lukove, ki je visoko nad vasjo Podstene.

Naravna znamenitost je tudi dokaj čista Kolpa z mnogimi, še vidnimi sledovi pregrad – jezov, ki so jih v preteklosti zgradili zato, da so napeljali vodo v žage in mline. Pri Žagi je posebnost izvir Kotnice.

(več: Kostelski biseri)